RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Nahajate se: > Kdo smo > Zaposleni > Kdo je Tatjana ...

Kdo je Tatjana Zidar Gale

Kdo sem

Kot najstnico me je zanimala samo umetnost. Tako sem najprej končala srednjo glasbeno in baletno šolo ter spoznala, da sta gledališče in film privlačnejša. Študij sem nadaljevala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer dramaturgija.

Največjo privlačnost sem zaznala prav v dialogu – dialogu v dramskem besedilu. Pritegnile so me zgodbe, stiske ljudi, ki zaradi nerazrešenih osebnih konfliktov lahko pridejo v konflikt z drugimi ljudmi in okolico. Spraševala sem se, kaj se v dramskih likih dogaja, kaj doživljajo, kaj čutijo, o čem razmišljajo, kje vidijo izhod iz nastalega konflikta, imajo dovolj znanja in zmožnosti, da konflikt razrešijo ...   

Dialog - moje življenjsko delo in poslanstvo

Niti približno si nisem predstavljala, da bo dialog postal moje življenjsko delo in poslanstvo hkrati – ljudem pomagati, da se naučijo graditi boljše dialoge, še posebej takrat, kadar se znajdejo v konfliktni situaciji; pomagati jim, da znajo slišati drug drugega, izraziti oziroma opisati svoj subjektivni notranji svet, se odzvati na zunanji svet, s pomočjo dialoga graditi medosebne odnose in izboljševati sodelovanje, da dosežejo želene cilje …

Dialog dramskih likov se je zamenjal z dialogom vsakdanjih ljudi. Osebe v tragediji in komediji so zamenjali ljudje z vsakdanjimi stiskami, težavami ali konflikti, ki potrebujejo pomoč, saj njihov konec še ni zapisan in določen, kakor so si ga zamislili dramatiki ali scenaristi. Izberejo in določijo ga sami, za to pa potrebujejo znanje, še posebej veščine, ki jih lahko razvijejo, in tako s pomočjo dialoga uresničujejo svoje želje ter dosežejo postavljene cilje. Konec zgodb, v katerih se znajdejo, se lahko naučijo napisati sami.
 

Dialog v dramskih besedilih sem zamenjala za dialog v vsakdanjem življenju, za katerega sem iskala dodatna znanja

Dialog v dramskih tekstih in filmih je tako postal preozek. Zato sem se odločila za podiplomski študij komunikologije. Žal sem hitro ugotovila, da kaj več o dialogu tu ne bom slišala. Znašla sem se v svetu teorij. Ugotavljala sem, da obstajajo teorije zaradi teorij. Tik pred koncem sem ugotovila, da je vse preveč plevela, s katerim ljudem ne bom mogla pomagati, zato sem raje odšla. So trenutki, ko razmišljam, da bi bilo študij vseeno dobro tudi dokončati. Morda nekega dne ...

V tem času sem se srečala z Nevrolingvističnim programiranjem (NLP). Kot neveščemu poznavalcu psihologije ali terapije je naredilo name zelo močen vtis. Navdušeno sem končala vse tri stopnje (praktik, master, trener). Moje prvo vprašanje nato pa je bilo: »Kaj pa zdaj? Ne bo supervizije, nikogar ni, ki bi mi znal razložiti, kako strokovno delati z ljudi. Odločila sem še za coaching, odšla v Santa Cruz (ZDA) in dokončno spoznala, da je NLP brez temeljnega znanja zgolj »ameriški instant«. Odločila sem se, da je čas, da se »resno« lotim študija in izboljšam svoje znanje. Vpisala sem se na štiriletni študij integrativne psihoterapije na Inštitutu za integrativno psihoterapijo in svetovanje (IPSA) v Ljubljani. Zelo mi je odleglo, ko sem spoznala, da se bom končno lahko naučila tistega, kar bo izboljšalo moje delo z ljudmi. Študiju sem dodala še seminarje na Harvardu (ZDA), kjer nas učijo še praktičnih veščin, kako voditi dialoge v poslovnem svetu.
 

Moj življenjski moto – kaj me žene naprej

Če naletiš na oviro, se ustavi, poglej in preveri, kakšna je ovira, poišči vire in razmisli, kako jo boš odstranil/-a. Če veš, kam si namenjen/-a, boš tja tudi prišel/-a.
 

Kdo je name naredil največji vtis

Prav gotovo so to profesorji s Harvarda: Lawrence E. Susskind, Sheila Heen, BruceM. Patton in Douglas Stone. Vsi premorejo ključne elemente uspešnih profesorjev in trenerjev: so strokovnjaki na svojem področju; so odprti in dostopni za ljudi; vzamejo si čas za vsakega slušatelja; predavajo s pomočjo konkretnih primerov, ki jih znajo povezati s teoretičnimi izhodišči; zavedajo se, da ljudje potrebujejo veščine in ne zgolj znanja o komuniciranju, retoriki ali pogajanjih. Tako zelo so drugačni od profesorjev, ki sem jih poslušala na ljubljanski univerzi.
Prav tako je pred leti name naredila močen vtis Mona Vogel, trenerka NLP, ki me je naučila, kako oblikovati in voditi praktične delavnice. 

Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana