RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Kako se odzvati, ko sodelavci manipulirajo z nami?

Verjetno ste se že pogovarjali s kakim človekom, ki je govoril z vami zelo prijazno, čutili pa ste, da misli drugače. Njegove besede so zvenele celo preveč prijazno, ko ste na njegovi zgornji ustnici opazili tresljaje, kar je izražalo napetost, morda jezo ali nejevoljo. Kaj ste storili? Kako ste se odzvali?
 

Manipulativno vedenje

V pogovorih z ljudmi pogostokrat naletimo na manipulacijo oziroma t. i. dvojna sporočila. Prvo sporočilo je eksplicitno – tisto, kar izrečemo; drugo pa je implicitno – tisto, kar si dejansko mislimo. Vzroki, zakaj se ljudje odločijo za manipulativno vedenje, so lahko zelo različni.
 
Eno izmed značilnih manipulativnih oblik je t. i. igranje žrtve. Sogovorniku prestrašeno ali iz (navideznega) obupa pojasnjujemo, kako nas nihče ne razume, kako smo samo mi tisti, ki toliko delamo. Ob tem razmišljamo, kakšne koristi bomo imeli, če bomo v sogovorniku sprožili slabo vest. Morda ugotavljamo, da se mu bomo z igranjem žrtve zasmilili, zato bo opravil delo namesto nas. Manipulativna je tudi nejasna kritika: »Joj, samo za tole potrebujete toliko časa?« Implicitno sporočilo najverjetneje vsebuje nezadovoljstvo, očitke, slabo voljo, jezo …, česar ne izrečemo. Z eksplicitnim sporočilom pa želimo pokazati, kako smo prijazni, razumevajoči, človeški …, čeprav bi človeka najraje nadrli in mu »oddali« vso svojo jezo ali stisko.
 
Eksplicitno vedenje (kar izrečemo) Implicitna misel (kar torej mislimo)
Poročilo je bilo precej površno napisano. Vse skupaj ni dovolj jasno. Spet se ti je mudilo. To ni nič, je navadno »skrpucalo«. Ne da se ti!
V sosednjem oddelku so to takoj uredili. Sami nesposobneži. Karkoli rečem, ne »zaleže«. Ne da se vam nič dopovedati!
Nekoliko užaljeno:
Dobro. Ne skrbi. Bom za vse to poskrbel sam.
Kaj ti sploh govorim! S tabo se ne da delati! Nočeš razumeti. Dovolj te imam!
 
Pogostokrat se lahko pojavi tudi neprimeren nasvet. Nadrejeni nam pojasni, da naše delo ni bilo dovolj dobro opravljeno (nejasna kritika). Ko ga vprašamo, kaj konkretno ga je zmotilo, nam odvrne z neprimernim nasvetom: »Veš, na tvojem mestu bi se tega popolnoma drugače lotil.« Po našem nadaljnjem vprašanju, kaj bi naredil, sledi njegov odgovor: »Ja, to bi moral pa sam vedeti. Saj si že dovolj dolgo pri nas.« (prikrivanje oz. izmikanje). V takih situacijah nas navadno popade jeza, slaba volja, želimo se braniti, saj čutimo, kako sogovornik za neiskrenimi besedami skriva svoj pravi obraz.
 
Kadar se ljudje odločijo za manipulacijo, se počutijo šibke, ogrožene, lahko so prestrašeni, negotovi … Za masko prijaznega človeka raje skrivajo svoje strahove, jezo, zamere … Verjamejo, da bo tako zanje najbolj »varno«. Škoda, saj se ne zavedajo, kako bodo za odnos prikrajšali sebe in druge.
 

Kako se odzvati na manipulacijo oz. dvojno sporočilo?

Kaj bi odgovorili sodelavcu, če bi vam rekel: »Kaj pa lahko še pričakujem od računovodij/nabavnikov/prodajnikov?« Ali pa bi vam dejal: »To, kar si naredil, je tipično za človeka, ki že dvajset let dela v istem oddelku«, kar predstavlja t. i. stereotipe. Kakšna bi bila vaša čustva, kaj bi se dogajalo v vas? Najverjetneje bi začutili potrebo po obrambi, sogovorniku bi želeli povedati, da nima prav – želeli bi se braniti z napadom. Morda bi razmišljali, da je najbolje biti tiho. Ne s prvim ne z drugim primerom ne bi »razkrinkali« sogovornikove manipulacije, kar je najpomembneje.
 
Sogovornika lahko »razkrinkamo« tako, da jasno opišemo, kako dojemamo njegovo sporočilo oz. kako razumemo pomen njegovih besed:

»Tvoje besede razumem kot napad name/kot očitek, s katerim mi morda želiš povedati, da delo nisem opravil dovolj dobro.«

Svoje razumevanje lahko preverimo z vprašanji oziroma parafraziranjem:

»Kaj konkretno te je zmotilo? Kaj želiš, da spremenim? Se pravi, da ti ni bilo všeč, ko sem v poročilo vnesel podatek o …«

Lahko tudi vprašamo:

»Kaj mi želiš povedati? Tvoje besede razumem kot grožnjo/posmeh, kar me moti/me je prizadelo. Rad bi, da konkretno poveš, kaj imaš v mislih.«
 
Od sogovornika seveda ne moremo zahtevati, da bo povedal oziroma izdal svoje implicitno sporočilo. Pomembno je njegovo spoznanje, da smo njegovo manipulacijo odkrili – da ne bomo nasedli njegovi igri, v katero nas vabi. Lahko mu tudi pojasnimo:

»Rad bi, da sva dobra sodelavca, ki se znata poslušati in znata biti odkrita drug do drugega. Kaj predlagaš? Kaj misliš, kako nama lahko uspe?«

Če se ne bomo branili z napadi, se sogovornik ne bo počutil ogroženega, zato ne po potreboval načinov, da zaščiti sebe (da nas torej napade ali se umakne). Namesto nasprotnika bo v nas našel zaveznika oziroma sodelavca.
 
Premislite, kako bi se odzvali, če bi vam sogovornik (lahko je vaš nadrejeni) rekel:
  1. Posmehljivo: Oh, verjamem, da boš imel dovolj časa, da zadevo dokončaš. Ti popolnoma zaupam, saj vsega skupaj ni tako veliko (t. i. dobrikanje).
  2. Pretirano vljudno:Pa ti res misliš, da boš to sposoben narediti?! (dvom v naše sposobnosti).
  3. Kako dolgo pa se še nameravaš posvečati temu poročilu?(»nerganje«).
  4. Ah, daj no, saj veš, kaj imam v mislih?(prikrivanje oz. izmikanje).
  5. Zelo prijazno: Ah, daj no, to je bilo pa zelo neodgovorno s tvoje strani. Neumna odločitev (emotivne besede kot opis naših dejanj).

Najprej preverite, kakšna čustva se pojavijo v vas. Ali bi lahko prepoznali sogovornikovo implicitno sporočilo? Potem pa premislite, kako bi se iskreno odzvali – da ne bi šli v napad in ne v umik; odločili bi se za konkreten opis in vprašanja.
 
Možni odzivi, da sogovornika »razkrinkamo« bi lahko bili:
  1. Vesel sem, da mi zaupaš. Imam pa občutek, da tudi sam popolnoma ne verjameš, da je možno to dokončati v tem roku. 
    Ali:        Vesel sem, da mi zaupaš. Dvomim pa, da bo dovolj časa. Opraviti je treba … (naštejemo), za to bi potrebovali vsaj tri dodatne dni. Lahko pojasniš, kako ti vidiš možnost, da mi uspe?
  2. Zdi sem mi, da imaš o tem pomisleke. Kaj te bega? Kje vidiš ovire?
    Ali:     Verjamem, da mi bo uspelo. Kakšni pa so tvoji pomisleki?
  3. Res traja dlje časa. Šele včeraj sem prejela podatke o …
    Ali:      Poročilo bi rada dobro napisala, še posebej bi rada izdelala preglednico o opravljenem izobraževanju. Zadnji dan za oddajo je v četrtek. Te je kaj zmotilo? Imaš kake pomisleke?
  4. Ne vem, zato sprašujem.
    Ali:      Dozdeva se mi, da želiš povedati, kako z mojim delom nisi zadovoljna. Nisem pa prepričana, zato sprašujem.
  5. Kaj te je zmotilo? Kaj si pričakoval? Zakaj tako misliš?
    Ali:     Odločil sem se glede na … (navedemo dejstva). Zame je bilo to smiselna/pametna odločitev. Spoštujem pa tvoj pogled na nastalo situacijo.
 
Zapomnimo si: ljudje, ki manipulirajo, so šibki. Ne napadajmo jih, ker se bodo še bolj branili (s še večjo manipulacijo, z napadi ali z umiki). Treba jih je razkrinkati – opisati svoje razumevanje njihovega implicitnega sporočila in/ali vztrajati pri svojih odločitvah, pogledih, prepričanjih …
(članek je bil objavljen v HR-Faktor (On-line vestnik), št 02/2013;
http://onnhrf.dashofer.si/onn/)
 
 
In kako spremeniti svoje manipulativne odzive?
Opisali smo, kako se odzvati, kadar sogovornik manipulira z nami. Kako pa opustiti svoja dvojna sporočila? Kako jasno opisati, kaj konkretno mislimo?
 
Kako bi se slišali primerni odzivi:


Naše neprimerno sporočilo: Naš konkreten opis
(Lahko izhajamo iz sebe, iz sogovornika ali pa navedemo konkretna dejstva):
Poročilo je bilo precej površno napisano. Vse skupaj ni dovolj jasno.  
V sosednjem oddelku so to takoj uredili.  
Nekoliko užaljeno:
Dobro. Ne skrbi. Bom za vse to poskrbel sam.
 
 
(OP: odgovori oz. rešitve sledijo v naslednji številki e-novic)
 
 

Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana