RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Kako se odzvati, kadar kdo od sodelavcev širi o nas laži?

Kaj bi storili, če bi sodelavec prišel k vam in vam povedal:

»Kaj pa se dogaja? Včeraj je Miha ob kavi govoril, kako je s tabo težko sodelovati. Poudarjal je, da mora vedno obveljati tvoja, saj nočeš poslušati in sprejeti nobenih drugih predlogov. Omenil je celo, da si bil ti tisti, ki je šefu govoril, kaj se pogovarjamo zjutraj ob kavi. Ko so ostali to slišali, so bili jezni. Nekaj ukreni. Samo ne povej, da sem ti to jaz povedal!«
 
Kaj se dogaja z vašimi čustvi in mislimi? Kaj bi v taki situaciji storili? Marsikdo bi se v hipu odločil in šel do tega kolega ter mu povedal, »kar mu gre …« Pa bi bilo to v redu? Ne. Če bi ga napadli, ne bi slišal, kaj mu govorite. Vaše vedenje bi še dodatno okrepilo njegovo prepričanje, da ima prav, ko pojasnjuje, kakšni ste. Ali pa bi razmišljal, kaj vse bo kolegom povedal o vašem vedenju. Možnosti za boljši odnos in nadaljnje sodelovanje pa v takem pogovoru ni.
 
Preden karkoli storite, se vprašajte, kakšen namen ima Miha, da tako govori o vas oz. kaj želi s tem doseči. Predvsem najprej pomirite sebe (lahko se usmerite na dihanje, lahko štejete od deset navzdol, lahko si govorite, da čutite stol, na katerem sedite – kar je t. i. tehnika »prizemljevanja«).

Pomen dejstev

Ko spet lahko obvladujete svoje misli, premislite, kaj ste slišali. Sodelavec vam je samo pojasnil svojo subjektivno interpretacijo (povedal je, tako kot je sam zaznal oziroma kot mu je bilo sporočeno). Povedal je zgolj svoje domneve, ki ne zagotavljajo objektivnega pogleda na nastale razmere. Objektivnih dejstev torej nimate. Kaj lahko storite? Imate vsaj tri možnosti:
  1. zberete dejstva,
  2. Miha vprašate o njegovem zaznavanju oz. razumevanju vajinega odnosa,
  3. izhajate iz sebe (sami pojasnite, kako zaznavate konkretne situacije in sodelovanje z njim).
 
1. Zbrati dejstva
Najprej se morate sami prepričati (sami slišati), kaj Miha govori o vas. Morda vam uspe stopiti v sobo ravno, ko govori o vas. Takrat lahko pojasnite, kar ste slišali in kako so njegove besede vplivale na vas:

»Slišal sem, da si rekel/omenil, kako se z mano ne da sodelovati. Tvoje besede so me presenetile/zmedle …? Lahko poveš bolj konkretno?«

V nadaljevanju bo pogovor najbolje zaključiti in Mihu pojasniti, da se o tem želite z njim pogovoriti »na štiri oči«. Treba bo preveriti, kaj ga moti, kaj mu ni všeč in kaj želi ter mu pojasniti, kako sami dojemate vajin odnos, prav tako pa mu lahko poveste, da bi radi poiskali načine, kako lahko odnos izboljšata in kako lahko bolje sodelujeta.
 
2. Vprašajte sogovornika o njegovem zaznavanju oz. razumevanju vajinega odnosa
Če dejstev ne pridobite, ne morete zagotovo trditi, kaj govori. Lahko pa preverite, če ga konkretno vprašate (pridobivanje informacij):

»Zadnje čase opažam, da se je najino/naše sodelovanje spremenilo. Kaj meniš o tem? Na zadnjem sestanku se mi je res mudilo, zato nisem bil pripravljen vseh kolegov poslušati do konca.«

Navedli smo tista dejstva, ki jih poznamo, in sogovornika prosili, naj jih komentira. Ne moremo pa izhajati iz subjektivne interpretacije kolega.
 
Sogovornik lahko nadaljuje:

»Res je, zaradi tega nismo mogli dokončati zadeve, kot smo jo želeli. Morali smo upoštevati tvojo zamisel. Jezen sem
bil.«


V praksi ljudje pogostokrat niso tako neposredni. Je pa to res krasna priložnost, da pogovor nadaljujemo v smeri iskanja rešitev:

»Kaj lahko storim? Kaj v bodoče pričakuješ/je zate pomembno?«

S sogovornikom bomo tako poiskali skupno rešitev in ohranili (morda celo izboljšali) odnos; nikakor pa ga ne bomo poslabšali, kar bi se najverjetneje zgodilo, če bi pogovor začeli takole:

»Poslušaj, Miha! Izvedel sem, kakšne laži si govoril o meni. Če imaš kaj povedati o meni, mi pridi to povedat. Če ne, tudi drugim ni treba lagati. Tako res ne gre?! Potem se pa čudimo, zakaj se v našem oddelku ne da sodelovati?!«

Nikar torej subjektivnih interpretacij (so plod osebnih izkušenj, vrednot in prepričanj) enačiti z objektivnimi dejstvi. Seveda se lahko subjektivne interpretacije izkažejo kot dejstva, vendar tega ne moremo z gotovostjo predvideti. Zato najprej preverimo, preden ukrepamo oz. kakorkoli obsojamo druge.
 
Kaj pa, če sogovornik odgovori:

»Ah, daj no. Saj je vse v redu. S tabo je zelo prijetno sodelovati. Saj vse teče, kot je treba.«

Kaj pa sedaj? Dejstev nimate, sogovornik ne želi pojasniti (ali pa so bile interpretacije kolega napačne).
 
3.      Izhajate iz sebe(sami pojasnite, kako zaznavate konkretne situacije).

V takem trenutku lahko spregovorite:

»Dozdeva se mi, da najino sodelovanje ne teče, kot je včasih. Včeraj sem te vprašal, če si zadevo že dokončal, pa si mi odgovoril, naj skrbim zase. Nisem si znal pojasniti, kaj se dogaja, zato sprašujem. Zame je pomembno, da dobro sodelujeva, zato bi se o tem rad pogovoril in našel ustrezno rešitev. Težko mi je, če med nama čutim napetost«.

V nadaljevanju pa lahko preverite sogovornikovo razumevanje:

»Kaj predlagaš? Kaj lahko storiva? Kaj ti ni všeč in kaj želiš, da se spremeni?«

Seveda imate lahko pomisleke, da je to manipulacija s sogovornikom. Če natančneje pogledamo, lahko vidimo, da za primeren odziv potrebujemo tri ključne stvari: dejstva, sogovornikovo razumevanje in svoje razumevanje. Če dejstev ni, jih je treba zbrati. Če jih ne moremo, ostane še preverjanje razumevanja na obeh straneh (zgolj o konkretnih situacijah, v katerih smo bili prisotni).
 
Brez tega se bomo počutili ogrožene, zato se bomo začeli braniti:
  • ali bomo napadli sogovornika;
  • še sami obrekovali sogovornika;
  • se mu izogibali;
  • se mu celo maščevali (ob prvi priliki »zvalili krivdo nanj«) …
Kaj bomo s tem pridobili? Samo trenutno zadoščenje. Za trden odnos in uspešno nadaljnje sodelovanje pa bo treba poiskati drugačne pristope.
 
Predvsem pa imejmo v mislih: »Pustimo človeku, da si reši čast.« Če je o nas širil laži (ali delne neresnice), je imel za to vzrok – svoj dober namen. Pravilo pravi: »Za vsakim vedenjem se skriva dober namen«. Sodelavec je z lažmi hotel zaščititi sebe (sebe povzdigniti, postati pomemben …). Namesto napada raje razmislimo, kako mu bomo pomagali, da se ne bo čutil več ogroženega. Tako bomo namesto sovražnika oz. nasprotnika dobili sodelavca, kar bo veliko učinkoviteje.
 
Zapomnimo si:
  1. Kadar se počutimo ogrožene, se je najslabše braniti. Branimo se lahko tako, da napademo druge ali se umaknemo.
  2. Najprej se umirimo in preverimo, kakšen namen se lahko skriva za sogovornikovim vedenjem.
  3. Premislimo, kako lahko zberemo dejstva.
  4. Če jih nimamo in ne moremo zbrati, lahko izhajamo iz sebe ali iz sogovornika (opišemo svoje razumevanje in preverimo sogovornikovo – opišemo svoje želje in preverimo sogovornikove).
  5. Ustvarimo si sodelavce in ne nasprotnike ali celo sovražnike.
    (članek je bil objavljen v HR-Faktor (On-line vestnik), št 04/2013;
    http://onnhrf.dashofer.si/onn/)
 

Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana