RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Kako se odzovemo v manj prijetnih situacijah


Kaj storite, ko se znajdete v manj prijetni situaciji? Ste tiho, se razburite ali se trudite biti prijazni, mislite pa si svoje? Preverite.
 
V testu je najprej zapisana situacija, sledijo pa ji štiri reakcije. Izberite tisto, ki je najznačilnejša za vas. Na desni strani s klikom izbrano reakcijo (A, B, C ali D) potrdite.

1. Ste tajnica nadrejenega, ki je precej agresiven človek. Hitro vzkipi, ljudi napada … Prepričan je, da ima vedno prav. Kadar se kaj zmoti ali pozabi, krivi vas. To se je zgodilo tudi prejšnji teden. Pred svojimi kolegi vam je rekel, da ste spet pozabili urediti določene stvari.



2. Sodelavka – vaša podrejena – je razporejena na novo delovno mesto. Iz kadrovske službe je prišla k vam v nabavo. Od takrat je užaljena, manj učinkovita, že kar žaljiva oziroma zadirčna.



3. Poročilo vaše podrejene ste dobili dva dni prepozno. Ko ste ga prebrali, ste videli tudi, da je napisano pomanjkljivo – manjkajo rezultati zadnje ankete o klimi v podjetju, zato ne morete primerjati razlik za zadnja tri leta. Zadnji rok, da sodelavka vse skupaj popravi, je v četrtek zjutraj.



4. Sodelavki želite povedati, da ste dobili pritožbo stranke. Razburjala se je, da je bila sodelavka neprijazna, celo nesramna. Stranki naj bi celo očitala, da je nepotrpežljiva – pač ni edina stranka, s katero se mora ukvarjati … Veste, da je sodelavka res precej temperamentna in se včasih odzove zelo burno – ne le do strank tudi do sodelavcev.



5. Nadrejeni vas je kritiziral, da kar naprej zamujate na sestanke. Včeraj ste res zamudili, ker ste se zadržali pri stranki. Bilo je prvič.



6. Sodelavki morate povedati, da bo premeščena v oddelek nabave. Prodaja vam je namreč padla za 25 %, zdaj pa želite z reorganizacijo prihraniti vsaj 10 %. Najpomembneje je, da ne pride do odpuščanja. Seveda veste, da sodelavka s tem ne bo zadovoljna.



7. Sodelavka v pogovoru z vami deluje zelo flegmatično. Ko ji kaj pojasnjujete, vas gleda v oči in se vam smeji. Imate občutek, kot da se »iz vas dela norca«. Njeno početje moti tudi ostale sodelavce. Pogostokrat slišite ali celo vidite, da je nastal med njimi zaradi tega konflikt.



8. Dve vaši sodelavki sta na bolniški, ena pa se uvaja, zato ne morete opraviti vsega dela. Nadrejenega boste prosili, če lahko dobite pomoč.



9. Eden izmed vaših sodelavcev vas je prosil za dopust, ko imate največ dela. Končno imate dobro naročilo. Kar pritisk vam naraste, ko samo pomislite, da ga ne bi bilo.



10. Sodelavka noče opravljati občasnih nadur. Tudi druge prepričuje, da jim za tako plačilo tega ni potrebno storiti. Sodelavka je pri tem precej uspešna. Kaj boste rekli?







Možna vedenja so:

Agresivno vedenje (strategija boja)

Agresivno vedenje kaže, da se največkrat znajdete v boju (nasprotovanja, ugovori, izražanje premoči, potreba po zmagi, odsotnost pogovorov, pomanjkanje izražanja spoštovanja do drugih).

Čutimo se ogrožene, zato se branimo z napadom. Izhajamo iz predpostavke: jaz sem v redu, ti nisi v redu.
Pasivno vedenje (strategija bega)

V komuniciranju, še posebej v napetih situacijah, se najverjetneje umaknete. Odločite se za beg (ste tiho, ne izrazite svojih želja in potreb, zaradi ljubega miru raje potrpite).

Branimo (zavarujemo) se torej z umikom, molkom. Začnemo se podrejati, uporabljamo nejasne izjave … Izhajamo iz predpostavke: jaz nisem v redu, ti si v redu.

Pasivno-agresivno vedenje (manipulacija)

Najpogosteje se zatekate v dvojna sporočila – manipulacija z ljudmi. Delujete prijazno, mislite pa si svoje. Vaše misli so lahko agresivne (»Kaj se pa gre?! Kdo pa misli, da je …«). Lahko se poslužujete nejasne kritike: »Tole pa ste opravili precej pomanjkljivo./ Pa res potrebujete toliko časa, da to dokončate?/ Ja, to bi pa že morali vedeti./ V sosednjem oddelku imajo stvari zelo urejene …«

Lahko se zatekamo tudi v igranje žrtve (ljudem obupano pojasnjujemo, kaj se nam dogaja, ob tem razmišljamo, kakšne koristi bomo imeli, če v sogovorniku sprožimo slabo vest ali sočutje), razmišljamo o maščevanju, lahko postanemo zavistni (v pogovorih z ljudmi smo zelo prijazni, o njih pa imamo zelo negativno mnenje).
Asertivno vedenje (načelno komuniciranje)

Ste na dobri poti, da zgradite trdne medosebne odnose in sodelovanje. Vaše komuniciranje že temelji na t. i. partnerskem odnosu (pravilni odzivi oziroma komuniciranje).

Z asertivnim vedenjem sogovorniku sporočamo, da spoštujemo njega in sebe, da izhajamo iz predpostavke: jaz sem v redu, ti si v redu (jaz imam svoj pogled na stvari, ti svojega; jaz imam svojo zgodbo o tem, kaj se dogaja, ti pa svojo: oba imava prav, pomembno pa je, da drug drugemu poveva svojo zgodbo, saj se bova tako bolje razumela in lažje poiskala načine, kako ravnati v prihodnje).



Priporočena literatura:
Več o primernem komuniciranju lahko preberete v naslednjih knjigah.
  1. Back K., Back K. Assertiveness at work. London: McGraw – Hill, Inc.; 2005.
  2. Burley – Allen, M. Managing Assertively. New York: John Wiley & Sons, Inc.; 1995.
  3. Fisher R., Ury W., Patton B. Kako doseči dogovor. Ljubljana: Gospodarski vestnik; 1998.
  4. Paterson R. The Assertiveness workbook. Oakland: New Harbinger Publications, Inc. 2000.
  5. Stone D., Patton B., Heen S. Difficult conversations. London: Penguin Books; 2000.
  6. Ury W. Od nasprotovanja do sodelovanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik; 1998.
  7. Weisbach C., Dachs U. Kako razvijemo čustveno inteligenco. Ljubljana: Državna založba Slovenije; 1999.
  8. Zidar GaleT., Gale, B. Dialog, gibalo sprememb. Ljubljana: Gospodarski vestnik; 2002.
  9. Zidar Gale T. Medosebno komuniciranje na delovnem mestu. Ljubljana: GV Izobraževanje; 2004.
 
Lahko pa preberete tudi članke na spletni strani: www.retorika-zidar.si. Našli jih boste v: Naučimo se praktičnih veščin – medosebno komuniciranje na delovnem mestu.


Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana