RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Kako reči NE?

Pomislite, da pride k vam v pisarno sodelavec in vas prosi za pomoč. Radi bi mu pomagali, a zaradi obilice dela ne utegnete. Po službi pa ste že dogovorjeni s svojo družino, zato ne morete ostati dlje in mu pomagati. Kaj boste storili? S sodelavcem želite ohraniti dober odnos. Kaj mu boste rekli? Boste popustili in na cedilu pustili svojo družino ter svoje delo ali boste pomoč zavrnili? Zavedate se, da boste imeli potem slabo vest, slabo se boste počutili …
Kako bi lahko sodelavcu rekli NE, da bi bila na koncu oba zadovoljna? Kako torej negativni NE spremeniti v pozitivnega?

 

Ujetost v tri A-je

William Ury[1] v svoji knjigi opozarja na ujetost v tri A-je, ki nam zaradi nepravilno izrečenega NE onemogočajo nadaljnje sodelovanje.
 
Ugoditev (Accommodate)
Morda zgolj zaradi »ljubega miru« ne rečemo NE, morda si ne želimo nakopati jeze sodelavca, nadrejenega, saj se bojimo neprijetnih posledic. Zahtevo, prošnjo, direktivo bomo sprejeli in rekli DA, čeprav želimo reči NE. Naše delo bo ostalo nedokončano, mi pa slab volje, napeti, vznemirjeni …
 
Napad (Attack)
Drugi A je napad. Kadar nam kdo kaj naroči ali kaj od nas zahteva, se upremo. Uporabimo svojo moč. Pri tem pa ne pomislimo, kaj se bo zaradi našega neprimernega odziva zgodilo z odnosi. Rekli bomo NE in tudi mislili NE. Pa res vedno? Morda pa bi se želeli celo pogovoriti, a ne vemo, kako to storiti.
 
Izogibanje (Avoid)
Morda ne bomo rekli niti DA niti NE, skratka nič. Prepričani smo, da je nesmiselno reči karkoli, saj verjamemo, da se ne bo nič spremenilo, če rečemo DA ali NE. Stvari bodo tekle same od sebe naprej, zato se nima smisla izpostavljati.
 
Taki pristopi nam ne bodo pomagali do boljšega sodelovanja in trdnejših medosebnih odnosov. Potrebujemo učinkovitejše pristope oziroma odzive. Potrebujemo pravila pozitivnega NE.
 

Pozitivni NE

Pozitivni NE je sestavljen iz treh delov: Da! Ne. Da?
Prvi DA pojasnjuje naše interese, ki jih želimo zaščititi oziroma ohraniti – najprej moramo biti zvesti samim sebi.
NE izraža našo trdnost oziroma moč – v svoji odločitvi smo trdni in dosledni.
Drugi DA pa se usmeri na naše nadaljnje sodelovanje in skupne rezultate. Z njim želimo ohraniti odnose.
 
Prvi Da je torej opis našega notranjega sveta: naših želja, potreb, vrednot, naših notranjih interesov. Drugi DA pa je povezan z zunanjim svetom: povabilo, da skupaj poiščemo tako rešitev ali dogovor, ki bo zadovoljil interese obeh strani; s tem bodo ohranjeni tudi naši odnosi in možnost nadaljnjega sodelovanja.
 
 

Metafora z drevesom

 
Model »DA-NE-DA« lahko primerjamo z drevesom:
  1. Korenine, iz katerih raste drevo, so naš prvi DA – naši notranji interesi, želje, potrebe, naše vrednote …
  2. Deblo je naš NE – je močno in ravno - kot naša odločitev.
  3. Iz debla rastejo veje z listi – lahko so močne, kot je lahko močno ali trdno naše sodelovanje in skupna rešitev, s katero bomo dosegli skupne rezultate (DA rečemo odnosom in zadovoljevanju skupnih interesov).

Kaj pa, če sogovornik še vedno vztraja in ne želi sprejeti našega pozitivnega NE? Takrat pa bo treba uporabiti »POKVARJENO PLOŠČO«: pri svoji odločitvi vztrajati in vztrajati … ter poiskati nove alternativne rešitve, s katerimi bi lahko zadovoljili interese obeh strani.
 
Lahko si pogledate, kako je sodelavka uporabila pozitivni NE in uporabila »pokvarjeno ploščo«.


[1]William Ury, The Positive No. New York. Bantam Book. 2008.





Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana