RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Kakšne veščine coach potrebuje za uspešno delo z ljudmi?

Človek se v določenem življenjskem obdobju znajde na točki, ko ne ve več, kako naprej. Razmišlja o novih možnostih, spremembah. Sam s sabo, s svojim življenjem ni več zadovoljen, zato išče izhod iz trenutnega stanja, v katerem je obtičal. Sam si ne zna ali ne more pomagati. Kaj lahko stori? Lahko poišče pomoč – poišče coacha, ki mu bo pomagal oblikovati cilj in ga usmerjal, da bo ta cilj dosegel. Lahko je to življenjska sprememba, lahko si želi samo spremembe na delovnem mestu … Poznamo različne coache za različna področja.
 

Coach - izhodišča

Coach izvira iz srednjeveške angleške besede coche, ki je pomenil voz (nošenje, prenos – a wagon, carriage). Beseda ima še danes isti pomen – ko človek potuje, še vedno potrebuje prevozno sredstvo (coach – kočija, potniški vagon …). Coach je torej prevozno sredstvo, ki posameznika ali skupine prenese oziroma prepelje iz začetne lokacije na želeno lokacijo.
 
Prav to pa je tudi pomen coachinga in coacheve vloge: pomagati klientu, da »prepotuje« pot iz začetnega stanja v želeno stanje. Coaching je torej metoda, kako posamezniku (ali skupini) pomagati, da sam ugotovi, kaj želi in sam spozna, kako lahko cilj doseže. O'Connor in Lages (2004) poudarjata, da coaching pomaga ljudem razčleniti, kaj želijo – razjasniti, oblikovati, konkretizirati, zagledati svoje želje. Poudarjata, da se vsi gibljemo k nečemu: gibamo se iz sedanjega v prihodnje želeno stanje.
 

Določiti cilj

Coach klientu pomaga raziskati sedanje in želeno prihodnje stanje. Klienta bo peljal iz stanja »kje je sedaj« v stanje »kje želi biti«. Skupaj pa bosta poiskala potrebne vire, ki jih za dosego cilja na tem »potovanju« potrebuje. Pravzaprav bo treba cilj razdeliti v dva dela:
  1. cilj kot rezultat oziroma izid (končni cilj, kamor klient želi priti)
  2. cilji procesa (delni cilji na poti h končnemu cilju)
 
Coachevo prvo orodje, ki ga bo potreboval, je strategija oblikovanja cilja. Možnosti je več. Lahko si npr. pomaga s sedmimi koraki:

  1. Oblikovanje cilja
    Kaj želiš?
    Kako boš to lahko dosegel?
    Kaj bi raje imel?
    Kaj namesto tega, kar imaš sedaj, si želiš?
     
  2. Konkretizacija cilja
    Kaj konkretno želiš?
    Lahko to opišeš bolj natančno?
    Koliko časa boš potreboval, da cilj dosežeš?
    Kdaj želiš ta cilj doseči?
     
  3. Zbiranje dokazov in oblikovanje povratne informacije
    Kako boš vedel, da ti gre dobro, da greš proti cilju?
    Kako boš ocenil, če si na pravi poti?
    Kako boš to preverjal? Kako pogosto in na kakšen način?
     
  4. Potrebni viri
    Kakšne vire/ kaj potrebuješ, da boš cilj dosegel?
    Kaj že imaš/ že obvladaš/ poznaš?
    Kje boš potrebno našel (znanje, veščine/ informacije …)?
    Kdo ti lahko pri tem pomaga?
     
  5. Proaktivnost
    Kaj konkretno boš delal/ naredil, da boš cilj dosegel?
    Kaj konkretno nameravaš storiti?
    Kako ti lahko drugi pomagajo/ pomagamo?
     
  6. Posledice
    Je cilj vredno doseči? (povezava z vrednotami)
    Kaj boš moral opustiti?
    Kako bo doseganje cilja vplivalo na okolje/ zaposlene …?
     
  7. Akcijski plan
    Kako lahko cilj izdelaš v manjše korake, ki jih lahko postopoma dosegaš?
    Kaj bo prvi korak? Kaj bo drugi korak …?
    Koliko korakov boš oblikoval/ potreboval? Kateri so?
 
Za oblikovanje cilja obstajajo različne metode (npr. GROW model, SCORE model, SMART cilji, POSE model …).
 

Vrednote

Naslednja pomembna veščina coacha je odkrivanje klientovih vrednot. Vrednote so naša načela, ki določajo, kako delujemo, se odločamo, kaj je za nas pomembno. Pri coachingu je pomembno odkriti vrednote klienta. Coach si lahko pomaga s preprostimi vprašanji:

Kaj je zate pomembno pri …?
Kaj zate to pomeni?
Kaj boš uresničil, ko boš počel/ dosegel …?

 
Primer dialog (povzeto po O'Connor, Lages, 2004, str. 37):
Coach:
Za trenutek pomislite na pokojnino in mi povejte, kaj boste imeli od nje, če jo dobite?

Klient:
Imel bom duševni mir.

Coach:
Kaj vam bo prinesel duševni mir?

Klient:
Imel bom finančno varnost!

Coach:
In kaj vam bo prinesla finančna varnost?

Klient:
Ne bo me skrbela starost.

Coach:
Kaj boste imeli od tega, da vas ne bo več skrbela starost?

Klient:          
Srečo. [To se zdi konec poti, coach pa je spraševal dalje, ker ga klientov ton ali telesna govorica nista prepričala, da je prišel do ključne vrednote. Njegov odgovor se je še vedno zdel nekoliko površen in njegovo telo ni bilo uravnoteženo na stolu; nagnjen je bil na stran.]

Coach:          
Kaj vam bo prinesla sreča?

Klient:          
Osebno bom rasel! [Njegov ton se je dramatično spremenil, njegova drža je bila bolj uravnotežena in pogledal je coacha naravnost v oči. Prvič je uporabil izjavo o identiteti. Sebe je povezal z vrednoto -- Rasel bom.]

Coach:          
To je nekaj drugega!

Klient:          
Ampak ... Mislil sem, da je finančna varnost glavni razlog ...

Coach:          
V redu. Torej mi povejte, kaj vam bo prinesla finančna varnost.

Klient:          
Lahko bom potoval in srečeval ljudi iz različnih krajev.

Coach:    
Kaj boste imeli od tega, da boste potovali in srečevali ljudi iz različnih krajev?

Klient:          
Učil se bom novih stvari.

Coach:          
Kaj boste imeli od tega, da se boste učili novih stvari?

Klient:          
Osebno bom rasel.
 
Proces, s katerim bomo našli temeljne vrednote, je naslednji:
  1. Kaj je klientov cilj? Kaj klient želi?
  2. Coach naj klientove informacije povzame s klientovimi besedami in z vprašanji poseže na višjo raven: »Ko boš imel (cilj, povzet s klientovimi besedami), kaj ti bo to prineslo?« (vprašanje naj se začne s »ko«, ne pa s »če«, saj »če« vsebuje dvom o tem, ali bo klient sploh dosegel cilj). Prav tako naj vprašanje klienta asociira s ciljem, kar pomeni, naj bo vprašanje postavljeno v sedanjiku: »Predstavljaj si, da to zdaj imaš? Kaj boš pridobil/ od tega imel?«
  3. Klient pojasni oziroma odgovori z drugo vrednoto ali ciljem.
  4. Coach naj postavi isto vprašanje, pri čemer naj uporabi klientov odgovor na prejšnje vprašanje.
  5. Klient odgovori z drugim ciljem ali vrednoto.
  6. Klient in coach naj nadaljujeta proces toliko časa, dokler klient ne doseže nekaj resnično pomembnega. Prav to predstavlja temeljno ali odločilno vrednoto za oblikovanim ciljem.
 
Seveda je to le nekaj izhodišč, kako naj coach razvija svoje veščine, ki jih bo potreboval, da klient oblikuje svoj cilj in spozna svoje temeljne vrednote.
 

Temeljna orodja coacha

V nadaljevanju, torej v nadaljnjih pogovorih s klientom pa naj si coach pomaga s petimi temeljnimi veščinami (Withworth, Kimsey-House, Sandahl, 1998):
  1. poslušanje
  2. intuicija
  3. radovednost
  4. povratne informacije
  5. usmeritev na akcijo
 
Poglejmo le nekaj praktičnih pristopov, ki jih lahko coach uporabi pri vsaki omenjeni veščini.
 
  1. Poslušanje (preverjanje razumevanja)

    Preglednost
    Imam občutek, da ta posel želiš izpeljati ne glede na število ur, ki jih boš za to porabil.
    Zveni, kot da bi ti to delo začelo presedati.
    Iz tvojih besed lahko razberem, da čutiš nasprotje med lojalnostjo do delodajalca in tem, da bi dal odpoved.
    Vidim, da nadaljuješ z vedenjem, za katerega si se odločil, da ga boš spremenil.

    Jasnost
    Kar sem slišal, je torej … Je pravilno?
    Se pravi, da iščeš način, s katerim boš lahko …?
    Rad bi ti opisal, kako jaz vidim problem.
    Č
    e prav razumem, se je zgodilo …
    Se pravi, da …
     
  2. Intuicija
    Imam občutek, da je še nekaj, kar te ovira …
    Zdi se mi, da …
    Sprašujem se …
    Razmišljam o tem, da …
    Lahko poveš, če je to, kar se mi dozdeva, skladno z …/ je to tisto, kar …
    Rad/-a bi preverila. Nisem povsem prepričana, če je to …
     
  3. Radovednost
    Zanima me …
    Rad/-a bi vedela, kako …
    Kaj želiš vedeti/ poznati, kar danes še ne veš/ poznaš?
    Kaj bo pozitivni rezultat pomenil zate (Ne:kaj boš storil, da dosežeš pozitivni rezultat)?
    Kaj želiš? Kaj je zate pomembno?
     
  4. Povratne informacije
    Na najinem zadnjem srečanju si se odločil, da … Zdaj pa praviš, da si dokončal le … Še enkrat preveriva cilj in napredek v zadnjem tednu? (…) Kje so se pojavile ovire?
    Povedal si …, zdaj pa praviš. Kakšen je tvoj pogled na trenutne razmere?
     
  5. Usmeritev na akcijo
    Kaj boš storil? Kdaj boš to storil? Kako boš to storil?
    Vidim, da si sedaj prišel do …/ uresničil … Kako boš upošteval svojo odgovornost in dokončal …?
  

Ovire na poti k cilju

Coachovo temeljno orodje je spraševanje, še posebej takrat, ko klient naleti na ovire. Navadno so to ovire preteklosti: neprijetne izkušnje, omejujoča prepričanja, strah pred spremembami …
 
Omejujoča prepričanja so največji krivec, ki klientu preprečujejo doseči cilj in zaživeti skladno z vrednotami. Če coach klienta vpraša: »Kaj ti preprečuje doseči cilj?« bo odgovor pogosto omejujoče prepričanje. Nekaj tipičnih omejujočih prepričanj:

Uspeh zahteva napor in veliko časa.
Nikomur ne morem zaupati ali se zanesti nanj.
Nikoli ne dobim, kar želim.
Drugi ljudje so boljši kot jaz.
Nisem fleksibilen človek.
Ne morem doseči tega, kar želim.
Dosegel sem, kar največ zmorem.
Čez svoje omejitve ne morem.

 
Tu pa se pojavi najverjetneje ena največjih dilem. Bistvo coachinga je ukvarjanje s sedanjostjo in s cilji v prihodnosti. Pa bo to dovolj? Kaj pa takrat, če je klient naletel na ovire preteklosti in zato ne more nadaljevati proti cilju. Bodo coachu omenjene veščine zadostovale, da bo klienta »premaknil« bliže cilju?
 

Sheme in skriptni sistem

Največja ovira bo klientov skriptni sistem, določen s shemami.
Sheme so vzorci, ki jih ljudje uporabljamo, da generaliziramo dogodke v razrede – stvarem damo svoj pomen, ime in prostor v svetu, ki nas obdaja. Sheme so utelešena pravila in kategorije, ki uredijo neobdelane izkušnje v koherenten pomen. Vse naše znanje in izkušnje so združene v sheme. So surove sestavine naših izkušenj, naših sanj, želja in imaginacij (Moursund, Erskine, 2004, str. 19).
 
Sheme pa razširimo oziroma povežemo v širše vzorce ali skripte. Bern (navajata O'Reilly-Knapp, Erskine, 2009, str 1.) je skript označil kot zapleten niz opravil, ki določajo identiteto in usodo posameznika. Erskine pa ga (1997, str. 151) definira kot življenjski načrt, zasnovan na odločitvah, sprejetih v katerekoli življenjski fazi, ki zavira spontanost, omejuje fleksibilnost v razreševanju težav in v odnosih z drugimi.
 
Skript torej predstavlja posameznikove stare navade in že vnaprej opredeljene možnosti v odnosih s samim seboj ali drugimi. Skript je pravzaprav sistem, v katerem zaradi starih izkušenj predvidevamo, kaj se nam bo zgodilo, kaj se nam lahko zgodi, kako se bo to zgodilo, saj delujemo po že znanem vzorcu izbiranja in odločanja. Prav to pa posameznika ovira oziroma mu preprečuje razvoj in spremembe. Skripti so samo-ohranjevalni: zaradi svojih vzorcev vedenja, čustvovanja in odzivanja na točno določen način, oblikujemo situacije, ki jih skript napoveduje (Moursund, Erskine, 2004, str. 20).
 

Kaj lahko vsak posameznik stori?

Spozna stare skriptne vzorce in jih prekine, saj so to vzorci, v katerih smo ujeti z vedenji, s točno določenimi zaznavanji, z mislimi in doživljanji. Poiskati pa bo treba nove, s katerimi bo lahko izboljšal kontakt s samim seboj in drugimi.
 
Torej se bo treba najprej soočiti s preteklostjo, se jo osvoboditi, saj bomo šele tako lahko nadaljevali proti cilju. Zato pa bo coach potreboval dodatne veščine, ki jih izobraževanja coachinga v veliki večini v svoje programe ne vključujejo. Zato ostaja pomislek, kako »vešč« je coach, da zna klienta »razbremeniti« preteklosti, da klient sploh lahko nadaljuje v prihodnost. Določeni skripti bodo lahko tako obremenjujoči (travme, negativne izkušnje, potlačena čustva …), da klient ne bo mogel napredovati proti cilju. Dilema ostaja.
 

Iz omejujočih prepričanj oblikovati dovoljujoča

Ne glede na to pa ima seveda coach nekaj temeljnih vprašanj, da razrešuje omejujoča klientova prepričanja in mu jih pomaga spreminjati v dovoljujoča:

Kaj je razlog za to (da se ne da, da je nemogoče izpeljati …)?
Obstaja kakšen razlog za to?
Kaj je tisto, kar določa, da je to  …(nujno, da je treba, da ne bo mogoče)?
Na osnovi česa lahko sklepaš, da je to…(nujno, da je treba, da ne bo mogoče)?
Zakaj tako misliš?
Kako to, da si prepričan, da …?
Zakaj ne bi šlo tako?
Kakšne bi bile posledice, če bi naredili drugače?
Kaj bi se zgodilo, če bi se odločili za(nov predlog)?
Kakšne so tvoje izkušnje?
Kaj je ovira/ kaj ti preprečuje, da bi naredil …?

 
Klinet: Nikoli mi še ni uspelo? Coach: Nikoli? Res nikoli? Kaj pa … (poišče vsaj tri nasprotne primere)?
Lahko se odloči tudi za vprašanje:
Kaj bi se zgodilo, če… (tega ne bi naredili/ če bi naredili izjemo …)?
 
 

Spodbujajoča prepričanja, potrebna pri coachingu

Coaching naj se seveda odvija na temelju spodbujajočih prepričanj. Vsak coach si lahko pomaga s pomočjo predpostavk NLPja:
 
  1. Če želiš razumeti, deluj.
Učenje je delovanje. Spremembe pridejo iz akcije, ne iz intelektualnega razmišljanja. Akcija/ dejanje je rezultat povratne informacije in učenja.
  1. Akcija v coachingu je gibanje v smeri proti cilju, živeti skladno z vrednotami in preverjati prepričanja o sebi in drugih.
  2. Klient ima odgovor. Coach ima vprašanje.
 
 
Literatura:
  1. Alder, H. (1994). NLP, the new art and science of getting what you want. London: Piatkus.
  2. Dilts, R., Delozier, J. (2005).  Modeling and Coaching: Strategies of Excellence for Business and Enterpreneurship. Santa Cruz: NLP University Press.
  3. Erskine, R. G. (1997): Theories and Methods of an Integrative Transactional Analysis. San Francisco: TA Press.
  4. Erskine, R. G. & Moursund, J.P. & Trautmann, R. L. (1999). Beyond emphaty: A Therapy of Contact-in-Relationship. New York, London: Routledge, Taylor & Francis Group.
  5. Kinder, B. (2004). Coaching. (zapiski predavanj). Ljubljana: ACS.
  6. Moursund, J. P. & Erskine, R. G. (2004): Integrative Psychotherapy: The Art and Science of Relationship. Pacific Grove, CA: Brooks/Cole-Thomsoon Learning.
  7. O'Connor, J.,Lages, a. (2004): Coaching with NLP. London: Element.
  8. O'Reilly-Knapp, M. & Erskine, R. G. (2009). The Script System: An Unconscious Organization of Experience.
    http:77www.integrativetherapy.com/en/articles.php.
  9. Whitworth, L., Kimsey-Hous, H., sandal, P (1998). Co-Active coahing. Mountain View: Davied-Black Publishing.
  10. Žvelc, M., Žvelc, G. (2009): Življenjski scenarij in življenjski sistem (zapiski delavnice). Ljubljana: IPSA.
 
Članek je bil objavljen v reviji HRM leta 2009, št. 29, str. 32-35.
www.hrm-revija.si

Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana