RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Nahajate se: > Blog > Robert I. Sutto...

Robert I. Sutton: Ni prostora za prasce

Na prvi pogled je gotovo malo čudno, da profesor z ene najbolj prestižnih ameriških univerz izda knjigo z nič kaj spodobnim naslovom. Pravzaprav moram reči, da slovenski prevod naslova zveni še kar spodobno, medtem ko je original (The No Asshole Rule) bolj neposreden. Profesor Sutton namreč ves čas piše oziroma obravnava ljudi, ki jih ameriška angleščina označuje z besedo asshole. Kadar pa Američan reče drugemu Američanu, da »je asshole«, takrat vemo, da je vrag odnesel šalo in se ta dva človeka v naslednjem trenutku gotovo ne bosta objemala.
 
Kdo so torej te »ritne luknje« o katerih govori Suttonova knjiga? Gre za ljudi na vodstvenih položajih v podjetjih, uradih, ustanovah in drugih organizacijah, ki žalijo, sramotijo, maltretirajo, ustrahujejo, ponižujejo, nadlegujejo … svoje podrejene oziroma sodelavce. Govori torej o ljudeh, ki na tak ali drugačen način trpinčijo, teptajo in terorizirajo ljudi pod seboj in okrog sebe. Če smo bolj vljudni, bomo temu rekli mobing ali grdo vedenje na delovnem mestu, Sutton pa je po ameriško neposreden  in v svoji knjigi spregovori o njih kot o prascih, ki jim ni mesta v nobeni organizaciji.
 
Če ste do sedaj mislili, da imamo takšne prasce samo pri nas, v vašem podjetju in na vašem oddelku, vas bo ta knjiga lahko potolažila, saj profesor Sutton navede niz različnih raziskav iz držav, za katere mislimo, da pri njih vlada red in je tam zaposleni bolj cenjen in spoštovan. Rezultati raziskav iz Avstralije, Zahodne Evrope in ZDA vse po vrsti kažejo, da je bilo vsaj 25–35 % zaposlenih vsaj enkrat izpostavljenih trpinčenju na delovnem mestu, še več (ocene nihajo med 50–70 %) pa jih je bilo priča takšnim stvarem. Z nazornimi opisi konkretnih primerov trpinčenja v velikih in znanih ameriških podjetjih nas avtor hitro prepriča, da se zaposlenim v »urejenem zahodnem modelu kapitalizma« ne dogajajo nič lepše stvari kot zaposlenim pri nas.
Suttonova knjiga vam ne bo prinesla čudežne formule na pladnju, kako se rešiti prascev in njihovih škodljivih prijemov, vseeno pa vam bo ponudila kar nekaj koristnih napotkov. Če ne drugega, vsaj navodila,kako shajati z njimi. Uveljavitev njegovega pravila »ni prostora za prasce« ima za cilj, da bi se takšne ali drugačne organizacije spremenile v mesta, kjer bi se ljudje znali prepirati in da si vsak zaposleni zasluži, da se z njim ravna pravično ter pošteno. Uveljavitev pravila »ni prostora za prasce« opiše in podkrepi tudi z dokazovanjem škode, ki jo povzročijo prasci. Gre za škodo, ki jo utrpijo žrtve, kar se kaže v zmanjšani ustvarjalnosti, motivaciji in sodelovanju zaposlenih, kot tudi za škodo, ki se kaže skozi materialne stroške. Takšne organizacije se namreč ves čas soočajo z bolniško odsotnostjo, odpovedmi, iskanjem novih zaposlenih, njihovim uvajanjem … Vse to pa povzroči organizaciji dodatne finančne stroške.
 
Poleg cele vrste primerov grobega trpinčenja nam Sutton predstavi tudi dobre prakse in instrumente, ki so jih uvedla ameriška podjetja, da bi preprečila prascem vstop v podjetja, načine, kako jih odkriti in prepoznati ter nazadnje tudi, kako se jih znebiti ali izločiti iz okolja. Avtor nameni temu kar dobršen del knjige, saj pravi, da takšni ljudje na vodilnih mestih zaposlujejo tudi druge prasce, pride torej do njihovega kloniranja, vse skupaj pa se nazadnje razraste v »prašičjo gripo«. Če pa že pride do tega in zavladajo prasci, vam Sutton ponudi nekaj strategij, kako preživeti v hudobnem delovnem okolju, kdaj in kako se od njih odmakniti ter kdaj se z njimi bojevati.
 
Na koncu knjige se profesor Sutton razpiše tudi o koristnosti prascev in prednostih njihovega vedenja. Če ste velik oboževalec podjetja Apple, njihovih iphonov, ipodov in ostalih igračk, boste tu doživeli hladen tuš. Verjeli ali ne, njegov pred kratkim preminuli ustanovitelj in šef Steve Jobs je veljal med zaposlenimi ter v vsej poslovni srenji za največjega prasca na svetu. Zakaj so ga zaposleni kljub temu, da jih je zmerjal, žalil in nanje izlival svoj bes, vseeno občudovali in mu sledili, si preberite sami.
 
Boris Gale

Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana