RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Nahajate se: > Blog > Pogovor z mag. ...

Pogovor z mag. Zdenko Birman Forjanič


ki v Andragoškem centru Slovenije, krovni instituciji za izobraževanje odraslih, že več kot dvajset let izvaja izobraževalne programe za izobraževalce, ki v različnih okoljih in na različnih ravneh formalnega ter neformalnega izobraževalnega sistema odrasle poučujejo, jim svetujejo ali zanje organizirajo izobraževanje.
 
 
1. Kdo so sploh izobraževalci odraslih in kako se je spreminjala njihova vloga v zadnjih dvajsetih letih, če primerjate današnji čas s časom, ko ste kot andragoginja začeli kariero v ACS?
V izobraževanju odraslih se srečuje veliko različnih disciplin in strokovnjakov, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Vsem je skupno, da ob strokovnem znanju potrebujejo še znanje za delo v izobraževanju odraslih, ker tega znanja še nimajo ali pa so usposobljeni predvsem za izobraževanje mladine v podobnih programih.
 
Zato so programi, ki jih v ACS razvijamo in izvajamo, namenjeni vsem, ki delajo na področju izobraževanja odraslih – se ukvarjajo z načrtovanjem, organizacijo, izpeljavo in vrednotenjem različnih oblik izobraževanja odraslih. To so učitelji odraslih v formalnem in neformalnem izobraževanju, mentorji v izobraževanju odraslih, vodje izobraževanja odraslih, organizatorji izobraževanja odraslih, svetovalci v izobraževanju odraslih ter drugi, ki usmerjajo odrasle v izobraževanje, ravnatelji, direktorji izobraževalnih ustanov, vodje oddelkov za izobraževanje odraslih v javnem in zasebnem sektorju, odgovorni za izobraževanje v društvih, zvezah ter drugih socialnih omrežjih; pa še izvajalci izobraževanja v njih, izobraževalci v muzejih, knjižnicah in drugih kulturnih organizacijah, organizatorji ter izvajalci usposabljanja v kmečkih in gozdarskih združenjih, v zdravstvenem ozaveščanju prebivalstva, v gospodarskih podjetjih in storitvenih dejavnostih; nadalje mentorji, svetovalci in animatorji, ki delajo z ranljivimi skupinami prebivalstva.
 
Po podatkih Urada RS za statistiko iz zadnjih let deluje v izobraževanju odraslih več kot trinajst tisoč polno ali delno zaposlenih in zunanjih sodelavcev (brez izrednega izobraževanja v višjem ter visokem šolstvu). Torej gre res za veliko in raznoliko ciljno skupino.
 
2.  Katere veščine odlikujejo dobrega učitelja odraslih? Predvidevamo, da so spretnosti odličnega komunikatorja ene od ključnih. 
Se strinjam, dodala pa bi, da se odgovornost za uspešno komunikacijo začne pri nas, torej pri posameznikih. To je lahko včasih tudi naporno, še posebno za učitelja, saj od njega zahteva veliko fleksibilnosti/prožnosti, ki je ena od najpomembnejših spretnosti dobrega komunikatorja. Vsako spreminjanje zahteva veliko naporov, nenazadnje tudi poguma – vendar pa je prav odprtost za spreminjanje tista, ki spodbuja in omogoča učenje, zorenje ter osebnostno rast, kar še posebno drži za vse, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem. Ljudi je najlaže navdušiti z osebnim zgledom in s pozitivno energijo, ki jo izžarevamo; obojega pa manjka, če se v procesu komunikacije nismo dotaknili drug drugega ter navezali dobre komunikacije in medsebojnega zaupanja.
 
3.  Ali menite, da se izobraževalci, s katerimi največ sodelujete, zavedajo rezerv, ki jih še imajo, da bi postali še boljši mentorji in svetovalci svojim odraslim učencem?
Nekateri se, mnogo pa se jih tega žal še ne zaveda dovolj. Slovenija za razvojni preboj na področju izobraževanja odraslih potrebuje nove pristope, nove metode in nove oblike. Poleg raziskovalnega in razvojnega dela, ki lahko omogoči nastanek novih razvojnih projektov, je odločilno, če bodo izvajalci teh razvojnih projektov dobro usposobljeni za njihovo izvajanje – to pa je mogoče doseči le z njihovim sistematičnim in kakovostnim spopolnjevanjem. Podobno velja za izobraževalce odraslih nasploh – kakovostne programe za odrasle lahko razvijajo in izvajajo le, če razpolagajo z zelo poglobljenim znanjem. Izobraževalci odraslih morajo biti pripravljeni na lastno vseživljenjsko učenje.
 
4.  Avtoriteta in pedagoški eros še vedno veljata za temeljna koncepta vzgojne teorije otrok. Kako pa je pri odraslih učencih?
Delo z odraslimi je seveda drugačno kakor delo z otroki. Upoštevati moramo, da imajo odrasli veliko izkušenj, ki so pomemben vir za reševanje problemov, hkrati pa jih prav to bogastvo izkušenj loči od otrok in mladine. Bolj ali manj se hočejo sami učiti, učitelja pa potrebujejo predvsem v vlogi mentorja in svetovalca. Večina odraslih ne želi biti poučevana, želijo biti enakovredni partnerji pri pridobivanju znanja.
 
Odraslemu udeležencu je najbolj pomemben odnos, ki ga ima z učiteljem. Zakaj? Zato ker lahko negativen odnos učitelja do posameznega udeleženca v izobraževalnem procesu povzroči, da tak udeleženec enostavno zapusti izobraževanje in to samo zato, da ohrani svojo integriteto. Zato odrasli v izobraževalnem procesu pričakujejo dvosmerno komunikacijo in se v nekem smislu pri delu z njimi ponovno vračamo k najbolj osnovnim oblikam učenja, ki smo jih bili deležni še kot predšolski otroci: k učenju v obliki pogovora, pri katerem je dvosmerna komunikacija zagotovljena.
 
5.  Kaj želite povedati zaposlenim v slovenskih podjetjih in institucijah?
Najboljša podjetja in organizacije se odlikujejo predvsem po novih, inovativnih izdelkih ali storitvah. Teh pa se ne da doseči kar čez noč. Potrebno je znanje, ki ga lahko dosežemo le z odličnim sistemom izobraževanja ter z nenehnim učenjem in usposabljanjem. Vsak posameznik mora prispevati svoj delež h kakovosti in slediti ciljem podjetja, v katerem dela. Za doseganje najboljših rezultatov je potrebna visoka motiviranost, strokovna usposobljenost in skrb za nenehen osebnostni razvoj. Zato uspešne organizacije in ustanove dobro vedo, da je vlaganje v izobraževanje zaposlenih velika investicija, ki med drugim pripomore tudi k temu, da se pri posamezniku krepita zavest o zmožnosti in občutek o pridobljeni dodani vrednosti.
 
 

Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana