RETORIKA - Tatjana Zidar Gale s.p.

Nahajate se: > Blog > Pogovor z izr. ...

Pogovor z izr. prof.dr. Dejanom Jelovcem

Dejan Jelovac je doktor političnih znanosti na področju sodobne filozofije. Od leta 1998 predava poslovno etiko in menedžment razvoja organizacije na Fakulteti za podjetništvo v okviru GEA Collegea. Med letoma 2006 in 2011 je bil predsednik Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije. Je ustanovitveni član strokovnega Društva za družboslovne študije. Kot avtor je doma in v tujini objavil več znanstvenih monografij, učbenikov in okoli dvesto znanstvenih ter strokovnih člankov s področja filozofije, poslovne etike in kulture, organizacijskih znanosti ter sodobnega managementa.
 
1.
Prednovoletni čas je čas, ko razmišljamo o sebi, odnosih, družbi, prihodnosti. Morda je tudi čas, ko lahko pomislimo na svoje vrednote.
V zadnjih letih smo priča izjavam, da je v naši družbi prišlo do razpada sistema vrednot. Kako sami komentirate te izjave? Kaj se dogaja?
Od samih začetkov postsocialistične tranzicije, ki segajo v čas po osamosvojitvi Slovenije, se naša družba nahaja v precejšnji vrednostni dezorientaciji. Počasi smo odrinili vrednote, kot so: solidarnost, humanizem, prijateljstvo, kolektivizem in podobne ter v ospredje postavili vrednote sebičnega individualizma: denar, uspeh, slava, egoizem … Rezultat tega procesa je izginotje srednjega razreda in razslojevanje na tenek sloj nove elite in množico vse bolj revnih državljanov. Dobili smo tajkune, ki so postali vzor mladi generaciji. To je tisto, kar je najbolj pogubno na tem področju. 
 
2.
Prav tako poslušamo, da ni več spoštovanja, odgovornosti, pomoči drugemu, strpnosti med ljudmi. Eden izmed udeležencev seminarja mi je pred nekaj tedni dejal: »Veste, včasih smo si v službi pomagali, drug drugemu smo priskočili na pomoč. Zdaj pa se še ne pozdravimo več. Kot da se bojimo drug drugega …«
Kaj pravite? Kam vodijo taka prepričanja oziroma sklepi ljudi?
Kljub temu, da je to, kar pravite, splošni družbeni trend, še vedno obstajajo med nami tisti, ki pomagajo drugemu človeku, spoštujejo svoje sodelavce, sosede, drugače misleče. Izguba občutka za sočloveka in skupnost bo na daljši rok pripeljala do družbe, v kateri bo dominirala osamljena množica. Vsak bo poskusil reševati svojo kožo na škodo drugih. Uspeh za vsako ceno bo postal najvišja vrednota.
 
3.
Kako je z odgovornostjo?
V angleščini je “responsibility” (odgovornost) pravzaprav sestavljena iz dveh besed ‘response’ in ‘ability’ (’odziv’-'zmožnost’). Prevzeti odgovornost za nekaj torej pomeni zmožnost odzivanja.
Kako je odgovornost sploh mogoče razviti? Kako pomagati ljudem v podjetju, da bodo postali bolj odgovorni? Če izhajamo samo iz nekaterih področij:
  • sprejemati odločitve,
  • ravnati po svoji volji,
  • ravnati odgovorno,
  • imeti zakonske in moralne obveznosti ter pravice.
 Obstaja veliko različnih vrst odgovornosti, kot so na primer: kazenska, odškodninska, disciplinska ipd. Po moji oceni je najbolj pomembna moralna odgovornost. Žal to v naši družbi najbolj pogrešamo. Primanjkljaj moralne odgovornosti zasledimo na vseh področjih družbenega življenja. Ljudem bi najbolj pomagali, če bi jim z lastnim primerom pokazali, kaj pomeni biti odgovoren. Se pravi, kako prostovoljno prevzeti nase posledice lastnih odločitev oz. dejanj. Ker biti odgovoren pomeni predvsem biti pripravljen vzeti v zakup ne samo vzroke svojih dejanj temveč tudi posledice, ki iz prvih lahko nastanejo v vsakdanji praksi.
 
4.
Kako pa je z zmožnostjo odzivanja in s strpnostjo? Kako se ljudje v Sloveniji odzivamo do drugačnih in drugačnosti?
Na generalni konferenci UNESCA (16. 11. 1995) so v 4. členu Deklaracije o strpnosti zapisali:
Učenje o strpnosti bi moralo imeti za cilj odstranjevanje vplivov, ki sprožajo strah do drugih ljudi in krepijo izločanje ljudi. Pomagati mora mladim ljudem razvijati zmožnost samostojnega in kritičnega razmišljanja.
 
Kako se tega lahko naučimo? Kako in kje začeti?
Toleranca je osnovni predpogoj demokratične družbe. Zaradi tega imata družina in družba (predvsem šola, mediji in civilna družba) usodno vlogo v procesu primarne in sekundarne socializacije posameznika v cilju njegovega ponotranjenja strpnosti do drugega ter drugačnega. Vstop Slovenije v EU leta 2004 je imel zelo pozitivno vlogo v teh procesih. Različne evropske institucije sofinancirajo številne projekte na področju učenja za strpnost: tako za medgeneracijsko solidarnost kot tudi strpnosti do najrazličnejših manjšin. Raziskave kažejo, da so ti projekti dali pozitivne učinke. Menim, da mora družba v tej smeri svojo začrtano pot vztrajno nadaljevati. Evropa ima v svoji zgodovini veliko tragičnih izkušenj z izbruhi nestrpnosti. Zato moramo Evropejci narediti vse, da se take stvari ne bi nikoli več ponovile.
 
5.
Kaj pa spoštovanje sočloveka?V slovenskih podjetjih je povsem običajno, da nadrejeni s povzdignjenim glasom obsoja, celo žali ali grozi podrejenim. Potem pa poudarja: »Zahtevam, da me spoštujete!« Kako takemu človeku pojasniti, da si bo moral spoštovanje pridobiti? Tudi sama večkrat slišim: »Pri nas spoštovanja ni več. Pomembni so samo še rezultati. Če želimo kaj pripomniti, slišimo: 'Če ti ni kaj prav, lahko tudi greš! Še veliko je takih, ki si želijo delati.'«
Popolnoma se strinjam z oceno, da je v večini naših podjetij spoštovanje zaposlenega s strani nadrejenih na psu. Po pričevanju ljudi izgleda, da se je »razpasel« mobing. Poglobljene empirične študije o tem pojavu še vedno čakamo.
 
Spoštovanje se ne pridobi z ukazovanjem, povišanim tonom in ustrahovanjem podrejenih. Spoštovanje prinaša racionalna avtoriteta. Če ima vodja znanje in kompetence, vodstvene in komunikacijske sposobnosti, moralno integriteto ter čut do sočloveka, mu ni treba posegati po mehanizmih iracionalne avtoritete. Samo takega »leaderja« ljudje dejansko občudujejo in mu sledijo. To je prava pot do uspeha.
 
6.
Bi želeli še karkoli povedati zaposlenim v slovenskih podjetjih in institucijah?
Dostojanstvo nima cene. Zato morajo svojo usodo vzeti v svoje roke. Upreti se morajo vsakem poskusu šikaniranja in ga zatreti v kali. Pri tem morajo biti solidarni. Noben tega ne bo naredil namesto njih.
 

Coaching in terapija

Kontakt

Telefon:
(01) 437 23 33
031 308 900
Fax:
(01) 437 23 33

Naslov:
Šmartinska 68, 1000 Ljubljana